V relacijsko družinski psihoterapiji na posameznika gledamo celostno, kar pomeni, da posameznika obravnavamo v okviru družinskih odnosov več generacij. Le te so s svojo dinamiko močno vplivale na oblikovanje posameznikove osebnosti. V središču obravnave je ravno dinamika teh odnosov, katera se je v posameznikovo psihično strukturo vtisnila in posameznik jo je nezavedno prisiljen ponavljati, dokler se v neki točki življenja ne odloči za spremembo. Ali kot pravim sama dokler ni frustracija posameznika dovolj velika zanj, da je pripravljen začeti delati spremembe. In tu posamezniku pomaga terapevt, ki s posameznik ustvarja odnos spoštovanja in sočutja. V tem odnosu se začne graditi varnost in priložnost za prepoznavanje negativnih izkušenj, vrednotenje teh izkušenj, usmerjanje, spreminjanje izkušenj, spreminjanje vzorcev vedenja in delovanja ter sprejemanje odgovornosti za svoje življenje. In tako preko nove izkušnje, posameznik pridobi nov vzorec navezanosti in novo izkušnjo delovanja v odnosu.