Zaljubljenost, začetek odnosa
Zaljubljenost je obdobje s specifično hormonsko in organsko podlago. Zaradi teh specifik posameznika na začetku medsebojnih razlik ne zaznata. Drug nad drugim sta navdušena in se z lahkoto odrečeta svojim hobijem, željam ter navadam. To pomeni, da zmoreta sebe žrtvovati zato da lahko preživita čas skupaj. V tem obdobju je občutek kot da se poznata že od nekdaj. Ta občutek pride zaradi dinamike zaljubljenosti v kateri se prebudijo vsa bistvena čutenja, ki so posameznikoma znana že iz otroštva. Ta primarna občutja, ki se prebujajo so ključni komunikacijski element, ki ga je posameznik kot otrok vzpostavil s starši. Na podlagi te komunikacije se je razvijala otrokova navezanost in preko tega otrok zadaj odrasli razvije model odnosov in komunikacije. To je podlaga na kateri posameznik v odraslosti išče njemu že poznana občutja, saj mu pomenijo bližino in intimo. Torej posameznik na osnovi primarnih čutenj, stika s starši, načina objemanja, dojenja, božanja, smejanja, igranja dobil model vstopanja in funkcioniranja v odnosih. To dinamiko odnosov in čutenja nezavedno vedno znova išče v partnerskem odnosu. Ne le, da to dinamiko išče, nezavedno jo sam poustvarja, saj mu pomeni varnost in domačnost. Torej posameznik v partnerskem odnosu naredil vse, da se stara boleča nerazrešena čutenja ponovijo, s hrepenenjem in v upanju po razrešitvi. Vsak odnos je torej v samem bistvu nezavedni poskus, kako rešiti in očistiti telo starih bolečih nezaceljenih ran.
Na podlagi tega lahko vidimo, da je zaljubljenost nezavedna izbira partnerja, ki nam ponuja emocionalni naboj kateri omogoči ponovitev primarnih izkušenj. Privlačnosti dveh posameznikov je tako zelo skrivnostna in zapletena, vse dokler ne sprejmemo dejstva, da je ta odnos nezavedni poskus oziroma krik po razrešitvi bolečih občutkov iz preteklosti. Torej ali bomo danes ob partnerju lahko prepoznali te vzorce, ki se ponavljajo, jih bomo zmožni regulirati in predrugačiti. In ali bo partner zdržal ob nas in mi ob njem?
Ko hormoni popustijo
Ko hormoni zaljubljenosti popustijo je potrebna odločitev. To pomeni sprejemanje medsebojnih razlik, gradnja odnosa in ohranjanje občutka svobode. Za to je pomembna ranljivost, iskrenost in zaupanje. Pri tem je pomembno dejstvo, da sta za dober odnos potrebna dva. Če se en ne trudi oziroma ne dela za odnos, ta odnos ne preživi oziroma ni izpolnjujoč.
Zato je pomembno, da se posameznika najprej povežeta sama s seboj. Vzpostavitev ljubečega odnosa do sebe je predpostavka za dober partnerski odnos.
Zakaj je pomembno delo na sebi? Zato ker je pri partnerskih odnosih temelj naša samozavest in samopodoba. Torej zmožnost ljubiti drugega je pogojena z ljubeznijo in spoštovanjem do sebe. Posameznik mora tako razviti pozitiven čut za sebe, preden lahko razvije intimen in predvsem varen odnos z drugim. Občutek zase je pomemben, saj če smo zadovoljni sami s seboj, če zmoremo postaviti meje zase, reči ne in spregovoriti o lastnih čutenjih v odnos stopamo neobremenjeni kako me bo drugi videl, sprejel in ali me bo rešil starih čustvenih ran. Partnerski odnos se začne pri posamezniku. Posameznik, ki ima razvito visoko samopodobo, je sposoben višjega intimnega odnosa kakor posameznik z nižje razvito samopodobo. Posameznik z nižje razvito samopodobo, je negotov v sebi in tako negotovo bo vstopal tudi v odnose, saj sam pri sebi v resnici ne ve kdo je, kaj si želi. V odnosu se tako lahko počutil ogroženega in prestrašenega, da ga bo partner zapustil, zavrgel, zamenjal ali prevaral. Torej če v odnos vstopimo brez razvitega občutka za sebe, brez samoureničitve, bomo v odnos vstopili »polovično«, težko se bomo v polnosti predali in bili ranljivi, saj bomo na tak način iskali varnost zase, to pomeni da odnos ne bo čustveno polni, razvijajoč in izpolnjujoč.
Dober partnerski odnos ni samoumeven. Gradi se na ranljivosti, pripravljenosti slišati drugega in biti slišan, tveganju in vsakodnevni odločitvi, da bosta oba delala za odnos. Pri tem je pomembna iskrena komunikacija. Prvi pogoj takšne komunikacije je iskrenost do sebe; torej da posameznik sam sebi lahko prizna svoje šibkosti, rane in bolečino. Nato pride iskrenost do drugega. V osnovi gre torej za psihično dozorevanje vsakega posameznika na podlagi tega pa dozoreva in se razvija tudi partnerski odnos. Brez ranljivosti in razrešitve starih bolečih čutenj dobrega odnosa ni. In tudi ni dobrega odnosa brez občutka, da se posameznika počutita v odnosu izpopolnjena in zadovoljna.
Koraki do dobrega odnosa:
- Stik s seboj – poznavanje samega sebe, pomembno si je odgovoriti kaj v zvezi pričakujemo, kaj si želimo, kaj dopuščamo in česa ne dopuščamo. Vzpostaviti stik s seboj pomeni tudi sprejeti sebe in vzpostaviti ljubeč odnos do sebe.
- Dober odnos je vsakodnevna zavestna odločitev, da se bosta trudila in delala na odnosu, da bosta skušala prepoznavati kaj je res nujno, kaj izhaja iz njunega odnosa in kaj spada v preteklost, ki pa z vso silo in nezavedno močjo vpliva na odnos, na čustvovanje, razmišljanje in delovanje.
- Temeljna je jasna komunikacija. Kar pomeni, da partnerja spregovorita o tem kar čutita, doživljata in si želita. Pomembno je, da vsak najprej pri sebi ve, kdo je in kaj si želi, da prepozna svoje potrebe in cilje. Prepoznavanje lastnih potreb šele omogoči jasno komunikacijo v odnosu.
- Pomemben je občutek svobode, ki jo partnerja dasta najprej samemu sebi in hkrati drugemu, da lahko misli, čuti in doživlja po svoje, s tem pa bistveno ne ogroža drugega. Torej zavedanje, da sta kljub temu da sta v odnosu, vsak zase svoj svet in pomembno je, da lahko vsak od partnerjev ta svoj svet ohranja.
Dober partnerski odnos pomeni, da dva posameznika znata shajati drug ob drugem, znata izraziti svoje potrebe in čustva, ter zmoreta upoštevati potrebe drugega. Torej imata občutek pripadnosti. Torej vesta, da pripadata drug drugemu, hkrati pa zmoreta ohranjati sebe in svoj svet. Dober odnos zahteva garanje, pomembno je tudi zavedanje, da niso vsi dnevi v odnosu rožnati. Normalno je, da v odnosu kdaj nismo zadovoljni ali kaj pogrešamo, saj tudi sami sabo nismo vedno zadovoljni. Bodite pogumni, tvegajte in spregovorite o tem kaj pogrešate, kaj si želite, sprašujte in preverjajte, saj partner ne znat brati vaših misli.