O svojih stiskah ne govorim, saj nočem obremenjevati drugih.

To je stavek, ki ga v terapiji slišim znova in znova: "O svojih stiskah ne govorim, saj nočem obremenjevati drugih.”

Na prvi pogled se sliši skoraj plemenito – kot da je skrb za druge pomembnejša od lastne bolečine. A resnica je, da ko vse držiš v sebi, ne zaščitiš drugih – temveč izčrpavaš sebe. Navadno takšni vzorci vedenja izhajajo iz otroštva, kjer si se pač morala naučiti, da so čustva drugih bolj pomembna od tvojih, da moraš biti pridna in ne obremenjevati drugih.

Takrat je bil verjetno to zate preživetveni mehanizem, vendar ali si se vprašala če je danes še vedno preživetveni ali te izčrpava?

Vem, da si se zaradi svojih izkušenj naučila skrbeti za druge.. Ampak kaj so še razlogi, da o svojih stiskah ne želiš govoriti, saj ne želiš obremenjevati drugih, čeprav si prav ti za te druge vedno na voljo:

Razlogi so različni, kar pa v svoji praksi opažam je zadaj pogosto:

• strah, da bi bila zavrnjena ali obsojana

• občutek, da moraš biti "močni" in se ne smeš zlomiti, ker bi to pomenilo kaj?

• prepričanje, da bodo drugi obremenjeni, če pokažeš svojo ranljivost.
  
  

To je pogosto vzorec iz otroštva: če so naši občutki bili prezrti ali označeni kot "preveč", smo se naučili, da jih je varneje skriti. A čeprav jih ne pokažemo, to še ne pomeni, da izginejo. Ostanejo v telesu in psihi – in nas počasi začnejo obremenjevati, dušiti - v terapiji pogosto slišim komaj diham, v grlu imam vedno občutek, kod da me nekdo stiska.

Kako potlačena čustva vplivajo na naše telo in energijo

🔹 Vsem znano dejstvo je, da čustva niso nekaj ločenega od telesa – so del našega energijskega pretoka. Ko jih zadržujemo, pride do blokad v pretoku življenjske energije.

Na energijskih analizah, ki jih opravljam, se jasno vidi, kako posamezna čustva vplivajo na različne organe in energijska polja:

• Jeza se pogosto nabira v jetrih in žolčniku, kar ustvari občutek notranje napetosti, razdražljivosti in blokado v energijskem pretoku. Nakopičena energija tako zmanjšuje sposobnost telesa za razstrupljanje in regeneracijo.

• strah razžira ledvično energijo, kar se kaže kot občutek izčrpanosti, pomanjkanje življenjske moči, prisotna je lahko kronična utrujenost in notranja napetost.

• žalost in potrtost obremenjujeta pljuča, kar zmanjšuje zmožnost da bi "vdihniti življenje s polnimi pljuči" in ustvarja občutek teže na prsih, zmanjšuje pa se sposobnost za občutenje radosti.

• pretirana skrb se odraža v vranici in želodcu, kar oslabi prebavo in poveča občutke tesnobe ter preobremenjenosti,

• strah (strah) pred izgubo nadzora pa pogosto vpliva na debelo črevo, kar se pokaže v težavah s sproščanjem – tako na telesni kot na čustveni ravni.

Molčanje o sebi, o svojih stiskah ustvarja notranji konflikt/napetost. Čustva so namreč energija v gibanju – če jim ne damo poti ven, se obrnejo proti nam. Posledice so:

• notranja tesnoba in nemir,

• občutek izoliranosti in osamljenosti,

• izgorelost zaradi nenehnega zatiranja sebe.

Prava moč je v tem, da si dovoliš začutiti in izraziti sebe, da zaupaš in da prepoznaš in spustiš prepričanja, ki ti ne služijo ter osvojiš prepričanja, ki te podpirajo. Na primer:

• Namesto: "Obremenila bom druge." → "Moji občutki so vredni posluha."

• Namesto: "Moram biti močna." → "Moja ranljivost je del moje moči."

Kako začeti – majhni, a pomembni koraki.

Za spremembo ni treba čez noč razkriti vsega. Pomaga, da začneš počasi:

• Izberi eno osebo, ki ji zaupaš, in podeli nekaj malega o svojem počutju.

• Vzemi dnevnik in napiši, kaj trenutno čutiš – brez filtra.

• Vprašaj se: Kaj v resnici potrebujem zdaj? in si to, kolikor zmoreš, podari.

• Poslušaj telo – kje čutiš napetost, kaj ti želi sporočiti?